Josip, ki je z družino prišel iz Bosne nam je zaupal kako sta starša izbrala njegovo ime. Zgodba o zaupanju v Božjo pomoč je to. Morda se vam bo že kaj zazdelo, če napišemo, da Josipu v slovenščini rečemo Jožef ...

V šmarnicah poslušamo zgodbe otrok iz misijonov. Današnjo pa nam je zaupala Ljubenka, ki je iz Makedonije prišla v Slovenijo. Ko je spoznala, da je v njenem imenu skrita Božja ljubezen, so izginili vsi strahovi.

Zgodba iz misijonov pripoveduje o deklici Azmiri, ki so ji starši dali ime, ki pomeni »obilje«. Življenje ji je najprej dajalo vse prej kot to. Nato pa je ob redovnih sestrah, misijonarkah spoznala, da Bog vse obrne tako, da je prav. Iz revščine jo je dvignil v obilje Božje ljubezni.

Del današnjih šmarnic bo najlepše vabilo k poslušanju: »Še dobro, da imamo Boga, ki ljubi vse ljudi!« je vzkliknil Miha. »In Jezusa, ki je prišel na svet, da ozdravlja bolne,« je dodala Maja. »In Marijo, ki pod svoj plašč sprejme najbolj uboge, jih potolaži in jim da upanje,« je rekla Ana.

Misijonarka Veronika je v pismu otrokom v Sloveniji pisala o zgodbi dečka Jonasa, ki v sirotišnici spoznava več resnic: da je Marija mama, da je usmiljenega srca, da hodi z nami tudi s koraki ljudi, ki nas spremljajo. Če boste prisluhnili zgodbi, pa boste slišali tudi kakšnega poguma nas uči.

Poznate izraz »solidarnost«? Morda bi ji lahko rekli tudi »misel na druge« ali »pomoč sočloveku«. Kar nekaj podob solidarnosti smo v minulih delih šmarnic že spoznali. Tokrat prihajajo nove.

Verjetno ste pri litanijah že slišali vzklik: Marija, tolažnica žalostnih. Tokrat boste v zgodbi slišali kako tolaži Jasmin in kakšno tolažbo prinaša otrokom v misijonski sirotišnici.

V novem delu šmarnic smo spoznali dve zgodbi. Ena govori o tem, kako je Valerija postala misijonarka. Pustila je dobro plačano službo, oddala stanovanje v najem in se odpravila tja, kamor jo je klicalo njeno srce. Vedela je, da jo otroci v revnih deželah veliko bolj potrebujejo. »Imam toliko znanja, darov in izkušenj, ki jih lahko delim,« si je rekla.